Samarqand,Uzbekistan

Hm,hm,hm…..pa res ne vem kje naj zacnem. Od mojega zadnjega javljanja na teh straneh je minilo skoraj mesec dni. Kako hitro je padlo to mimo mene. Po obcutku domacnosti v Iranu se je bilo potebno posloviti ter odpraviti naprej proti Turkmenistanu.

Turkmenistan me je presenetil ter mi v tednu dni ponudil nebesa in pekel. Pekel je predstalvjala vrocina ter dejstvo, da sem dobila 7 dnevno tranzitno vizo ter je bilo potrebno narediti 740 km. in smo sli. Po prehodu meje takoj v glavno mesto Asqabad, ki je polno stavb fascinantnih oblik ter izgledov. A kaj ko je vse skupaj prazno. Je pac princip predsednika. V imenu da gradi za ljudi on se kar gradi, gradi…In tako imas alejo polno hotelov, parkov. aljudi pac bni. Ja mesto ima lepoto a nima duse. Prvo noc v Turkmenistanu sem prespala pri zupniku iz Poljske. Kako prijetno je bilo, da je nekdo povedal tudi malce vec o drzavi. In potem sem sla naprej proti Mary ter Charchavu. Vmes  pa je bilo 200, 300 km puscave ter vrocine. Ja telo se vsekakor ni strinjalo z mojo odlocitvijo da celotno pot prekolesarim. Ponoci je spanje motilo veckratni odhodi na WC ter cudni obcutki toplote in mraza. A je slo vsako jutro isto. Okoli 4 vstajanje nekaj malega popiti ter pojejsti ter na kolo…Ljudje pa so mi ponavadi okoli poldneva ponudili topel obrok ter mesto v senci. In dnevi so minili ter po vsemu je bila tu meja. Obcutki ko sem prestopila mejo so bili fantasticni. Saj mi je uspelo. Za vecino ni to nic, zame osebno pa je bila preizkusnja psihe ter telesa. Ja sedaj ko potujem sama so stvari drugacne ter se odkrivam kako sama funkcioniram.

In temu je sledilo dva dni pocasi premika do Bukhare. In tam po dolgem casu zelodcni problemi. Glede na pogovore s sopotniki nisem edina. Ja higiena tu je dalec od Iranske (meni se vedno najljubsi del poti.)

Bukhara je mesto kjer bi lahko slikal, slikal….pa se ne bi poslikal vsega. ahitekturno je podobna Esfahanu v Iranu a prijetnejsa. A kaj ko telo ni hotelo uzivati. In tako sem zadnje dni navkljub dejstvu da sem se premaknila do Smaraqanda namenila dejstvu ter ideji da se telo ponovno spocije in nabere energije.

Trenutno sem na kratko s casom, saj grem danes naprej proti Tadjikistanu. Obljubim pa da se s podrobnejsimi novicami javim iz Dushanbeja.

 And for english speaker.I am sorry but I pronmise in Dushane report on english will be done.

Vsem skupaj. Sonca, smeha polne dni…Jaz pa kot verjetno ze vest se veno na poti proti vzhodu.